Ta “skrivni” proces plesalčevega telesa vidno odrsko podobo tudi sooblikuje, kljub temu pa je gledalcem viden in berljiv v različni meri. Prav na tej točki Poiesis sebstva naredi bistven premik – odrsko podobo (in podobo telesa, njegovega jezika/izraza) v klasičnem smislu odstrani in jo odstira šele skozi osebno izkušnjo vsakega “gledalca”.
RTV SLO, Nika Arhar
“Izbor predstave, ki gledalca sili v razmislek o odnosu med telesom, prostorom in mislijo, do mladih obiskovalcev ni podcenjujoč. Množica teoretskih referenc, izjav, gibalnih vložkov in drugih elementov gledalcu ponudi več možnih referenčnih točk, kot pa jih je sposoben predelati v času trajanja predstave, njegova umeščenost v uprizoritveni prostor pa ga sili v kontinuiran premislek o svoji poziciji v prostoru in v predstavi.”
Kuratorke programa za perspektivne umetniške kuratorje in kuratorke Gledališča Glej in Zavoda Bunker
