Zanima me soočanje z izzivi in ustreznimi vprašanji o tem, kako v današnjem času dojemamo telo (kot sebe in kot drugo), o zaznavanju v našem hiperaktivnem svetu in o odprtih načelih sodelovanja, ki se širijo v vlogo in položaj občinstva kot aktivnega sodelavca v obliki (celostne) umetniške izkušnje.

Umetniško delo Fizične manifestacije, ki ga umetnica razvija od leta 2012 je osebna raziskava, kakor tudi kolektivno polje so-delovanja in so-ustvarjanja. Na to vpliva tudi kako avtorica razume telo ter gibanje: kot pogoj in posledico. Čas igra pri tem ključno vlogo. Šele čas nas pripelje  v proces, v podobe, ki jih lahko razumemo kot utelešeno gibanje skozi čas. Podobe, ki ne reprezentirajo, temveč manifestirajo svoje notranje realizacije. Nujnost, ki je rojena iz pozornosti in predanosti izrazu, ki išče svojo pot.