Zanima me
Kdaj osebno postane skupno in kdaj skupno spolzi v osebno?
Ko določena plast giba ali geste ostane vtisnjena v vseh telesih, skupina prepozna to kot odtis. Skupina lahko postane prav ta odtis ali pa ga preigrava, se preko njega povezuje in ga ponovno razkraja, pooseblja v času in prostoru.
Iz pozicije gledalca: Orodja ali partiture, ki so jih dobili gledalci na začetku predstave, recimo zemljevid prostora, pomagajo pri orientaciji gledalca. Gledalec je povabljen na sprehod in deli enostavne akcije, kar se izkaže, da je dovolj, da se posamezne vloge začnejo na trenutke prekrivati ali celo menjati.
Zanima me
Kaj je ponovitev?
Bolj ko želiš postati ponovitev nekega prostora ali geste, bolj jo spreminjaš. Naseljevanje ti omogoča notranje razumevanje tega prostora, geste ali postavitve. Ker posamezni izvajalec najde v prejšnjem prostoru nekaj osebnega vpliva na to, kako je naselil ta prostor. Prostor začne pripadati skupini, ki ga v časovno prostorskem kontinuumu nenehno modulira. S tem skupina sčasoma razvije slovar gest, kretenj, gibov, situacij, odnosov in poetičnih podob, ki pripadajo temu skunemu prostoru.
Zanima me
Kako preseči svojo socialno vlogo?
Vede ali nevede, gledalec, ki postane aktiven, prevzame “montažo” kot način delovanja v predlaganem instalacijskem okolju. Gledalec namreč ni samo pasiven, kjer je senzibilizirana njegova zaznavna dejavnost, temveč tudi ureja. Podobno kot K-učinek (eksperiment v filmu), ki prikazuje osnovni vpliv, ki ga ima montaža na človekovo zaznavanje, in dokazuje, da je branje slike odvisno od konteksta slike pred in po. Dogodek postane “film”, poln podob, ki se nalagajo v gledalcu skozi njegovo dejavno prisotnost.