Refleksija v akciji, refleksija na akcijo.
(Formati, ki vznikajo)

Projekte Snježane Premuš, Pia Brezavšček (Dnevnik: 2019) prepozna kot zahtevne prostore participacije, ki se ne podrejajo reprezentaciji. Gledalec ni obravnavan zgolj kot pasiven opazovalec, ampak goji formate dela, ki obiskovalcu/gledalcu omogočajo globlji, izkustveni in pronicljivejši prodor do umetnosti in dela.

V osmih letih razvoja projekta je avtorica razvila sodelovanje s številnimi strokovnjaki in umetniki, ter gledalcev, ki so postali redni spremljevalci dogodkov. Raziskovani formati so oblikovani tako za strokovno javnost (povabilo strokovnjakov: plesalci, koreografi, dramaturgi, kritiki in teoretiki, arhitekti) kot tudi za ciljne skupine, ki stopajo v polje sodobnega plesa (šolarji in plesalci znotraj plesnih studijev in izobraževalnih programov) ter širšo javnost.

Laboratoriji

Skozi koreo-sociološke strukture, kot linearne matrice delovanja, vzpostavlja intrigantna okolja ne le za resenzibilizacijo telesa temveč tudi za re-definicijo odnosov. Vstopa v nova razmerja z občinstvom, kjer skozi raziskavo percepcije doživljamo in opazujemo, kako nezaznavne podobe vznikajo skozi telesa v skupnih prostorih delovanja (poetična telesa) ter razpira prostor etike srečanja (kot ga definira Jasmina Založnik v članku Kretanja: 2019), kjer lahko vadimo odgovornost vzpostavljeno na primarni odzivnosti.

Povabljeni umetniki in strokovnjaki: Sanja Nešković Peršin, Mateja Rebolj, Teja Reba, Milan Ketiš, Rok Vevar, Radha Pernarčič, Vid Vodušek, Aleksander Ostan, Pia Brezavšček, Jedrt Jež Furlan, Melina Iordannidou, Liza Šimenc, Tina Valentan, Gregor Zorc, Dragana Alfirević, Suzana Koncut, Dejan Srhoj, Maša Radhi Buh, Lisa Clark.

2012 - 13

Galerija Vžigalica

V tej praksi “nagovarjaš” telo v smislu, da odpreš svoj imunski sistem. Tako se zgodi prehod od “immunity” v “community”. To je predpogoj za kolektivno delo, za “biti skupaj”.

Prav tako je moje telo (po teh treh laboratorijih) postalo bolj odzivno, odprto in senzibilno. In zame se postavi vprašanje: kako se lahko telo gledalca odpre novim kinestetičnim izrazom.

Rok Vevar, opazovalec

2014

Plesni Teater Ljubljana

2014

Isadora & Raymond Duncun Dance Research Centre Atene

ARTIKULACIJA POMENA

“Igra med globino telesa in dogodkom, ki se odvija na površini. Vsa prediranja, ki gredo iz globine telesa in zmaličijo površino dogodka, kjer se dogaja designacija, kjer se dogaja jezik, kjer dojemamo to, kar beremo. Zdelo se mi je, da ta globina telesa proba pošiljati puščice, ki bi rade na drugačen način naslovile nas kot nekoga, ki je priča temu dogodku.

Pia Brezavšček, opazovalka

2015

Stara elektrarna Ljubljana

2016

SŠVGUGL (Gimnazija), Stara elektrarna Ljubljana

Kako to, da “ne rabimo” ogrevanja za ta način dela?
Pa vendar se telo ogreje.

Ogrevanje razumem kot akcijo, ki je integrirana v proces. Ko poslušaš to, kar se že dogaja. Proces je obrnjen: ne gremo proti cilju, perfektni obliki ali kopiranju predloge. Delamo s tem kar že je. Zato tudi ne rabimo ločiti: to je ogrevanje in to je koreografija. Eno že vsebuje drugo.

Snježana Premuš, raziskovalka

2017

Trafo gledališče, Budimpešta

Nekdo bi se vprašal kdaj si zaželiš nekaj – lahko zaznamo, kje se želja začne?

Želja je: podobnost, drugost, potreba, da greš proti nečemu, ali vstran od tega, potreba po več od tega kar že je. Potreba po nečem drugem, smer v nekaj novega oziroma neznanega.
Želja se začne v možnosti, da bi šel nekam drugam, medtem, ko si tu kjer si.

Dragana Alfirević, sodelavka

2018

Workshop foundation / Trafo gledališče Budimpešta

2018

SŠVGUGL, SMEEL

2018

MSUM

Zdi se mi da ste našli potencialni ključ za način dela, ki ga Žana razvijaš in ti je blizu, kjer se ni potrebno podrejati nekemu ustaljenemu okviru predstave in mu s tem dodajti nepotrebno (v kateremkoli aspektu). Hkrati pa se zaradi tega niste odpovedali gledališču (ne mislim gledališču kot zvrsti/mediju, ampak odru in njegovim elementom: vizualni aspekt, zvočni, lučni itd.) in to se mi zdi presežek. Dogodek je na nek način zelo enostaven in to v tistem smislu, ki ga je v bistvu najtežje doseči,  takrat ko je nekaj tako jasno, pa tudi osredotočeno, da ne potrebuje dodatnih okraskov.

Katja Legin, gostja

2019

Stara elektrarna Ljubljana

2019

Stara elektrarna Ljubljana


Notice: Trying to access array offset on value of type bool in /home/federacija/snjezanapremus.federacija.si/wp-content/plugins/ddpro/main/custom-templates/headers.php on line 13